Časopis

Časopisi, ki smo jih izdali so na zalogi. Lahko jih naročite in vam jih pošljemo po pošti.

Naročila: info@sredina.org

Človek in svet

Časopis za antropozofijo, filozofijo, naravoslovje, družboslovje, kulturo in umetnost.

Časopis je namenjen bralcem, ki jih zanimajo temeljna vprašanja človeškega bivanja v odnosu do sveta. Študijski in informativni prispevki si prizadevajo podati celovito kulturno orientacijo in podpreti individualne vpoglede v bivanjsko raznolikost.

Pri avtorskih člankih, prevodih, umetniških delih in ostalih prispevkih gre v osnovi za poglobljene tekste, ki osvetljujejo trajno kulturno substanco. Razbiramo jo v umetnosti, znanosti, filozofiji in tudi v antropozofiji, duhovni znanosti, ki je v slovenskem prostoru še precej neznana.

Časopis želi omogočiti dostop do antropozofskih besedil, razpreti dialog med različnimi svetovnimi nazori, približati filozofske in znanstven ideje, ponuditi umetniško izkušnjo in biti kot živa kulturna iniciativa tudi vir za praktično delo na vseh življenjskih področjih.

Iz štirinajste številke:

Med prispevki ponujamo:
Davorin Peršič: Narava mora postati moralna

Rudolf Steiner: Znanost iniciacije

Karl Heyer: Chartres v duhovni zgodovini krščanstva

Alexander Strakosch: Samovzgoja in oblikovanje življenja III.

Davorin Peršič: Filozofski svetovni nazori

Rudolf Steiner: Izhodišča za pedagoško obravnavanje rastlin, živali in zgodovine do 12. leta

Lili Kolisko: Poskusi s pšenico

Jurij Fürst: Peter Wyssling, Boj Rudolfa Steinerja proti motoričnim živcem

Novalis: Izbor fragmentov

Rudolf Steiner: Ob zvenenju zvonov

Iz trinajste številke:

Med prispevki ponujamo:

Davorin Peršič: Lege, ora et labora! – Besedilo osvetljuje tročlenost človeškega bitja: duha, duše in telesa. V zgodovinskem razvoju je najprej prišlo do izbrisa duha, danes prihaja do izbrisa duše. Zakaj tako in kaj je razrešitev...
Karl Heyer: Srednji vek II. – Z antropozofskega vidika osvetljen karakter srednjega veka, vključno z vprašanjem srednjeveškega čarovništva, pojava protestantizma in jezuitizma ter vizije evropske kulturne identitete. Zelo aktualno.

Aleksander Strakosch: Samovzgoja in oblikovanje življenja II. – Članek usmeri bralca v osrednje razpoloženje sodobnega človeka in mu na dostopen način utemelji razcepljenost na notranje in na zunanje življenje. Hkrati pa mu pokaže na temeljno zaupanje, ki ga mora sodobnik danes v sebi ustvariti.

Davorin Peršič: Steinerjeva zgodovina filozofije z ozirom na Hegla – Spis pokaže na razvojne korake mišljenja oz. filozofije v zgodovini in poda temeljno primerjavo med Steinerjem in najbolj izdelanim filozofom zgodovine filozofije Heglom. Pokaže na podobnosti in ključne razlike, kjer lahko vidimo vrednost in pomen Steinerjevega pogleda na svet.

Rudolf Steiner: Zgodnji otroški razvoj in drža odraslih – Predavanje na Steinerjevem zadnjem pedagoškem seminarju zelo nazorno pokaže na osrednje momente vzgoje otroka v zgodnjem obdobju. Če bi prepoznali le teh nekaj zakonitosti, bi se naša vzgoja v številnih primerih prav gotovo zelo spremenila. Poleg opisa vrednosti pravljic za otroke, lahko izpostavimo še opis in razrešitev momenta krize avtoritete, v katero vstopi vsak otrok.

Lili Kolisko: Luna in rast rastlin – Članek prikazuje osrednje rezultate raziskav vpliva Lune na rast rastlin. Elementarni vpogledi v te zakonitosti omogočajo sodobnemu človeku to, da razvije zaupanje in spoznavno odkrije povezave med nebom in zemljo, med kozmosom in posameznimi bitji.

Novalis: Izbrani fragmenti – Svetloba, ki sije iz kratkih zapisov, prihaja iz prihodnosti. Četudi je misli Novalis zapisal pred več kot 200 leti, se njihova resničnost in vrednost šele danes pričenja prepoznavati.


Iz dvanajste številke:

Med prispevki ponujamo:

Intervju: Miha Pogačnik, violinist in iskalec

Aleksander Strakosch: Samovzgoja in oblikovanje življenja I.

Rudolf Steiner: Sodobna vzgoja in otrok v prvih sedmih letih

Rudolf Steiner: Orientacija v zgodovini filozofije

Karl Heyer: Srednji vek

Davorin Peršič: Gibljive slike za gibljivo mišljenje

Lili Kolisko: Uvod v kmetijstvo prihodnosti

Iz dvojne, desete in enajste številke:

Med prispevki ponujamo:

Začetki evritmije

Okultna filozofija

O mimičnem plesu

Duševni učinki umetniških slik

Spiritualni temelj vzgoje (II)

Temperament

Lovilne igre

Nastanek in razvoj pouka naravoslovja

Spomin in domišljija

Menartov dnevnik

Iz devete številke:

Med prispevki ponujamo:

Kratek prikaz osebnosti in dela Rudolfa Steinerja nam omogoči uvideti kaj se zgodi, ko kritičen mislec pristopi do Steinerja, prepozna njegovo duhovno veličino in to poskuša povedati soljudem. Obenem avtor prikaže tudi vzrok za »neuspeh« Steinerjevega dela in opiše težavo »mislecev«, za katere je Steiner preveč »mističen« in težavo »mistikov«, za katere je preveč racionalen. (Rittelmeyer)

Moja življenjska pot – avtobiografski tekst Rudolfa Steinerja prikaže njegovo lastno osebnost v otroštvu, utrip časa in duhovni razvoj, ki ga je vodil do duhovne znanosti. Gre za nadaljevanje iz prejšnje številke. (Steiner)

Spiritualni temelj vzgoje ima naslov predavanje, ki ga je Steiner imel v Oxfordu na večdnevni konferenci študentov in pedagogov. Gre za uvodno predavanje, kjer avtor prikaže sodobno situacijo, ko brez spiritualnega temelja ni mogoče poučevati tako, da bi zadostili potrebam razvijajočih se otrok. Od tovrstnega temelja, ki ga morajo posedovati učitelji, ni odvisno le vzgojno vprašanje, temveč zdravje celotne družbe. (Steiner)

Nova rubrika Igre in gibanje je oživela s prikazom starodavne igre, preskakovanja kolebnice. Gre za praktično pedagoško spodbudo, kako to igro uvesti, kako jo dograjevati, razvijati in stopnjevati. (Kočar)

Za umetniško branje smo tokrat izbrali tri parodije oz. groteske mojstra besede Christiana Morgensterna, ki nam z dramsko obliko približa plitkost vsakodnevnih situaciji, reakcij, manir in politične korektnosti, da bi jih prepoznali, presegli in se ob tem tudi nasmejali. (Morgenstern)

V članku Steinerjeva kritika Kantove spoznavne teorije nas avtor vpelje v filozofsko pot, ki še danes praktično ni osvojena. V prvi meri gre za uvodno izpeljeavo in prikaz posebne človeške dejavnosti – ki je naše orodje za razsojanje sveta – mišljenja. Poleg utemeljenega uvida, zakaj je to posebna vrsta človeške dejavnosti, nam avtor osvetli tudi nevzdržnost vsesplošno privzetega Kantovega prepričanja o načelni zamejenosti človeškega spoznanja. (Mohorčič)

Iz osme številke:

Med prispevki ponujamo:

Moja življenjska pot – Avtobiografski tekst Rudolfa Steinerja prikaže njegovo lastno osebnost, utrip časa in duhovni razvoj, ki ga je vodil do duhovne znanosti. Gre za opis otroštva. (Steiner)

Kaj je osrednje sporočilo Rudolfa Steinerja nam avtor na podlagi anekdote osvetli v kratki in jedrnati obliki. (Kovacs)

Tri pripovedi smo izbrali iz legende o sedmih modrih mojstrih, ki je bila objavljena v srednjem veku izvira pa pod antičnim in perzijskim nebom.

Temeljna načela vzgoje in karme so podana v zapisu dveh predavanj, kjer se zdi, da je vsak stavek poln pomembnih življenjskih ključev, ki razpirajo in rešujejo sodobne težave vzgoje, odraščanja, človeškega razvoja in karme – človeške usode. (Steiner)

V članku o razvoju govora nadaljujemo temo treh razvojnih korakov otroka: hoje, govora in mišljenja. Avtor na razumljiv in smiseln način osvetli duhovno naravo govora tudi kot fiziološkega fenomena. (König)

Zaključimo z drugim delom predavanja o izvoru arhitekture iz človeške osebnosti, kjer se poleg zagonetnega opisa Goetheanuma izpostavi tudi dilema o umetnosti in zavestnemu znanstvenemu iskanju njenih impulzov. (Steiner)

Iz sedme številke:

Med prispevki ponujamo:

Rudolf Steiner v Sloveniji – Bled. Večtedensko bivanje Steinerja na Bledu opisuje Alexander Strakosh, ki v svojem zapisu podana številne drobne, vendar pomenljive dogodke o naših krajih in utripu časa. (Strakosch)

Novoletna pesem, je slovenska ljudska pesem, ki jo je leta 1850 v zbirki »Ljudske pesmi s Kranjske« v nemškem jeziku objavil Anastazij Grün. Ker se je slovenski original izgubil objavljamo sodoben prevod. (Jakob)

Božično razpoloženje je članek, kjer boste poleg krajšega prikaza prazničnega časa našli tudi tri ljudske koledniške pesmi, ki v simbolni zgodbi izražajo duhovno potrebo našega časa. (Peršič)

Božič drevo – simbol. Gre za prevod predavanja, ki na zgoščen način prikaže zgodovinski razvoj božičnega drevesa, njegovo vrednost za sodobnost in poda utemeljitev praznovanja v sodobni kulturnem življenju. V besedilu objavljamo tudi prvi prevod Goethejeve božične pesmi in Steinerjeve božične meditacije. (Steiner)

Svobodna šola in tročlenost je članek, ki osvetli osnovne zakonitosti družbe in razvije pogled na vlogo vzgoje in izobraževanja, ki ustreza sodobnemu načinu življenja. Waldorfska pedagogika ni osnovana na nekakšni novi metodologiji, temveč na spoznanju o »nastajajočem človeku in njegovih individualnih potrebah«. (Steiner)

Izvor arhitekture iz človeške duševnosti je prva polovica predavanja, ki opisuje gradbeno umetnost templjev v zgodovinskem razvoju. Od bližnjevzhodnih templjev, preko egipčanskih in grških, se do gotske katedrale in naprej do sodobne oblike najsvetejše kulturne stavbe, ki ustreza sodobni človeški duševnosti. (Steiner)

Iz šeste številke:

Med prispevki ponujamo:

Rudolf Steiner v Sloveniji – Kras. Drugi v nizu člankov o Steinerjevem bivanju v naših krajih, o vzdušju, zanimivih Steinerjevih opisih in izletih v Oglej in Štanjel. (Peršič)

Pismo iz Portoroža – prevod pisma Marie von Sivers por. Steiner iz Portoroža filozofu Éduardu Schuréju na poseben način razkriva njeno in Steinerjevo bivanje v Sloveniji. (Sivers)

Beseda o teozofiji – zapis predavanju, ki ga je imel Steiner na mednarodnem filozofskem kongresu v Bologni. (Steiner)

Cassinijevi ovali – opis in razlaga enostavne in lepe matematične strukture z veliko simbolno vrednostjo, ki je primerne za krepitev mišljenja. (Potočnik)

Ločitev med jazom in svetom v prvem letu starosti – opis ključnih fizioloških dogajanj pri otrocih v prvem letu starosti. (König)

Meditacija Mati govori za otroka je misel, ki vzpostavlja razpoloženje, primerno za majhne otroke in njihove matere. (Steiner)

Zgodbi z naslovom Franček Pila in O hrastovem listju na izviren in hudomušen način podajata resnice sveta. (Bauer)

Mihaelov boj z zmajem – dva članka na temo notranje preobrazbe sodobnega človeka, ki se v kaže v jesenskem letnem času. (Steiner)

Naši atlantidski predniki - zelo pomembno besedilo, ki na dostopen in celovit način prikazuje zgodovino človeštva v času Atlantide. Fantazijske slutnje o Atlantidi dobijo s Steinerjevim opisom vsebinsko zelo jasne poteze, s katerimi lahko osvetlimo sodobne duševne in družbene procese. (Steiner)

Platonova Atlantida – znano je dejstvo, da je Platon pisal o Atlantidi. V tem članku si lahko preberete kje, kaj in kako je o temu pisal in zakaj to ni slučajno. (Peršič)


Iz pete številke:

Med prispevki ponujamo:

Rudolf Steiner v Sloveniji – Portorož. Gre za prvega v nizu člankov o Steinerjevem bivanju v naših krajih, o vzdušju, vsakodnevnih dogodkih, zanimivih Steinerjevih opisih in njegovih ustvarjalnih procesih v tem času. (Peršič)

Pesem kitajskega pesnika Li Tai Poja z naslovom Želja, zaokrožuje slikovni in vsebinski poudarek te številke.

Lessingove Basni. Izbor dvanajstih klasičnih basni ni le branje za otroke, ampak tudi duhovit vodnjak modrosti za odrasle. (Lessing)

Narava se nadaljuje v umetnosti. Filozofski prikaz o enotnosti in različnosti narave in umetnosti s stališča goetheanizma tvori pomembno miselno izhodišče o vlogi umetnosti. (Steiner)

Duhovno vodenje človeka in človeštva. Kaj ali kdo vodi človeka pri njegovem razvoju? Že v prvih letih življenja lahko vidimo, da gre za visoko modrost. (Steiner)

Razvoj hoje pri otroku. Antropozofski zdravnik poda sliko razvoja hoje pri človeku. (König)

Vzgoja v prvih letih življenja. Osnovne potrebe otroka v prvih letih so zelo posebne. Kako jih zadovoljiti in omogočiti najboljše pogoje za človeško rast? O tem govori članek. (Peršič)

Spoznavne metode imaginacije, inspiracije in intuicije. Opis vaj in osnovne poti do celovite budnosti. (Steiner)

Antropozofska vodila. Tokrat gre za vsebinski prikaz pojma duševno oz. astralno telo. (Steiner)

Izvor kitajske in indijske kulture. Zanimiv opis kitajske in indijske kulture osvetli temeljno razumevanje človeške civilizacije in njenega zgodovinskega razvoja. Obenem pokaže tudi na bogastvo in temeljno različnost stare Kitajske in Indije. (Steiner)

Iz četrte številke:

Med prispevki ponujamo:

V uvodniku z naslovom Simbol velike noči avtor pokaže na temeljni pomen velikonočnega dogodka, ki se v današnjem času postavlja kot zahteva po spoznanju. (Peršič)

Filozofsko besedilo Svobodno etično delovanje nad zakonom in instinktom v zgoščenem tekstu ponuja osnovne ideje sodobnega etičnega delovanja, ki temelji na lastni individualnosti vsakega človeškega bitja. (Steiner)

Pesem duhov nad vodami, izjemna Goethejeva pesem, ki jo objavljamo v originalu in v prevodu, na slikovit način govori o reinkarnaciji in samospoznanju duha. (Goethe)

V članku Duševne vaje mišljenja, čutenja in hotenja so predstavljeni antropozofski spoznavni načini, ki se razvijejo iz običajne zavesti. Ti načini, imenovani imaginacija, inspiracija in intuicija, ustrezajo potrebam sodobne filozofije, kozmologije in religije. (Steiner)

Antropozofski članek Kako so ljudje skozi tisočletja videli zodiak, ki govori o dojemanju astronomskih pojavov v zgodovini, na izbranih primerih in z zanimivim slikovnim gradivom iz Babilonije, Egipta in srednjega veka opiše pomembne prehode človeškega duha iz mitološke sanjske zavesti v zemeljsko budnost in od tu v imaginativno budnost. (Vreede)

Zgodbe pod naslovom Pravljice za odrasle otroke so del literarnega prispevka socialno in kulturno angažiranega ruskega pisatelja, ki na satiričen način osvetljuje sodobni svet. (Zamjatin)

Esej Jutri je manifest, ob nastanku namenjen ruskim pisateljem, ki poziva k človeški budnosti, k osebnemu samopreseganju, da človek ne bi utonil v koristoljubnosti, formalizmu in mehanicizmu sodobne družbe. (Zamjatin)

V besedilu Zamjatinov sodobni družbeni ideal avtor na kratko in v esejski obliki predstavi pisatelja Jevgenija Zamjatina. (Peršič)

Antropozofska vodila se tokrat dotikajo razlike med eteričnim in fizičnim. Spoznanje te razlike tvori izhodišče za nematerialistično naravoslovje. (Steiner)

Stvarjenje sveta in človeka je tema, ki je zanimala delavce, katerim je Steiner predaval. Tu gre za drugo predavanje, nadaljevanje tistega, ki je bil objavljen v prejšnji številki, kjer so podrobno opisana bitja, ki so živela v daljnih epohah Zemeljskega razvoja. (Steiner)

Iz tretje številke:

Med prispevki ponujamo:

Uvodni razmislek o razliki med bitjem in stvarjo, kjer avtor pokaže na pomen naravoslovnega vpogleda, ki nas vodi do etičnega vprašanja. (Peršič)

Članek z naslovom Idejni svet govori o razumevanju spoznanja kot vživljanja v bistvo stvari. (Steiner)

Trije koraki antropozofije, ki jih avtor vidi v razvoju filozofije, kozmologije in religije temeljijo na spoznavnih sposobnostih posameznika. Ob tem so predstavljeni tudi nadčutni členi človeškega bitja. (Steiner)

Antropozofija je temelj waldorfske pedagogike. Zakaj in v kakšnem smislu, nam predstavlja učitelj prve waldorfske šole. (Stein)

Otroška igra in delo odraslega sta povezana, vendar nista eno in isto. Igra ni le sproščanje energije, ampak je vaja in izgradnja ustvarjalnosti, pozornosti in volje. (Šolar)

Antropozofska vodila so idejni sklopi, ki tokrat osvetljujejo element življenja v odnosu do telesne in duhovne kvalitete človeškega bivanja. (Steiner)

Zanimivo antropozofsko predavanje, ki je bilo namenjeno delavcem, opisuje osnovne preobrazbe in povezave pri nastanku Zemlje, človeka, živali, rastline in minerala. (Steiner)

Iz druge številke:

Med prispevki ponujamo:

V uvodniku avtor poda idejo evolucije, ki ni doma le v naravoslovju, ampak tudi na vseh kulturni področjih. (Peršič)

Človeški notranji svet je svet narave je filozofsko besedilo, ki se ukvarja z vprašanjem resnice, in kjer je izpostavljena ideja, da je notranjost narave notranjost človeka. (Steiner)

Članek Ob vzniku nove kulture govori o zgodovinskem pogledu na kulturne razvojne stopnje, ki jih reprezentirajo Aristotel, Tomaž Akvinski in Rudolf Steiner. (Stein)

Družbena vloga kmeta se razvija podobno kot se razvija družba in v članku Človeška naloga kmeta nam avtor prikaže izhodišča in zahteve, ki jih duh časa postavlja sodobnemu kmetu. (Pfeiffer)

Igrače vplivajo na otroško duševnost. Kako in zakaj lahko igrače zavirajo ali vzpodbujajo otroško ustvarjalnost, si lahko preberete v članku o vzgoji. (Šolar)

Kljub številnim waldorfskim šolam v svetu je osnovno vprašanje waldorfske pedagogike še vedno neodgovorjeno. Članek je namenjen 90 letnici nastanka waldofske šole. (Kočar)

Objavljamo tudi odlomke intervjuja s pesnikom Alojzom Gradnikom, kjer govori o svojem pogledu na antropozofijo, ki jo je razmeroma dobro poznal in ji je bil v določenem smislu zelo blizu.

Vpogled v razlikovanje med zodiakalnimi ozvezdji in znamenji, ki zaenkrat še ločujejo astronome in astrologe. Odkrijte lahko zakaj so Ovni Ovni, kljub temu da v njihovem času Sonce vzhaja v Ribah. (Peršič)

Prevod mladostne pesmi Friedricha Schillerja ob njegovi 250 letnici osvetli ideal za katerega je ta veliki evropski pesnik živel. Njen naslov je pomenljiv: Ljubezen je lestev. (Schiller)

Kratek in zgoščen tekst, ki govori o antropozofskih spoznanjih obsega prva tri tako imenovana antropozofska vodila, kjer so podane temelji antropozofije kot duhovne znanosti. (Steiner)

Iz prve številke:

Med prispevki ponujamo:

Srečanje človeka in sveta je uvodnik, ki uvede nov časopis v slovenski kulturni prostor. (Peršič)

Izpolnitev narave v filozofiji in umetnosti govori o ključnem odnosu med zunanjim naravnimi danostmi in kulturnem ustvarjanju človeštva. (Steiner)

Telo, duša in duh so trije členi človeka, ki imajo svoje lastne kvalitete. Članek na vsebinsko jasen način opredeli te tri ključne pojme za razumevanje človeka. (Steiner)

Filozofski zapis Goethejevi in Schillerjevi povezavi osvetli vlogo umetnosti in filozofije in poda opis sodelovanja dveh ključnih evropskih duhov: Goetheja in Schillerja. (Steiner)

Srečen dogodek je prevod Goethejevega zapisa srečanja s Schillerjem, ki je bil prelomen tako za njiju in kakor za kulturni razvoj srednje Evrope. (Goethe)

Tročlenost, prikazana v članku, ki govori o treh členih človeka (telo, duša ,duh) je v članku o Tročlenosti človeškega organizma osvetljena na človeški fiziologiji, anatomiji in naravnih fenomenih. (Kolisko)

Astronomski prispevek o manj znanem gibanju Zemlje – precesiji, ki govori o pomembnem vendar danes slabo znanem vplivu narave na razumevanje kulture. (Peršič)

Zapis o znani radiranki Francisca de Goya govori o procesu njenega nastanka. (Peršič)

Krajša predstavitev novega prevoda, ki je izšel pri Slovenski matici: Dionizij Areopagit. (Peršič)

Pesniška beseda o resnici. (Kette)

Pomemben del odgovora na vprašanje kaj je antropozofija objavlja sodoben filozof in antropozof? (Swassjan)