Rodin - Mislec

Koledar vseh predavanj
Letak v PDF obliki za tisk

Filozofsko-antropozofsko izobraževanje
Ciklusi predavanj 2009/10

Živimo v družbi, ki nudi številne dobrine, a se v njej le težko najde uravnotežen pogled na temeljna človeška vprašanja, ki v naših življenjih vedno znova vznikajo. Dogmatizem nas ne zadovoljuje več, a nimamo znanosti, ki bi nudila odgovore na osnovna vprašanja smisla in družbene prihodnosti.

Svoj čas je to vlogo opravljala filozofija, ki pa je danes največkrat le še slabo govoričenje in teoretska telovadba. Ker je resnična "recesija" kulturna, so se razširile številne prakse, ki želijo v današnji družbi igrati to vlogo. A resnični duhovni razvoj "gre v srce z glavo", kultiviranje zavesti mora v današnjem času po poti kristalno jasnega mišljenja. Ne glede na izobrazbo lahko izpolnimo svojo odgovornost šele, ko pustimo, da nas v spoznavanju in delovanju vodijo prave misli.

Pri filozofsko-antropozofskem izobraževanju bomo kultivirali svobodno človeško mišljenje in obenem podali temeljno kulturno orientacijo, ki je danes za vsakogar, ki ne želi biti voden s strani kakršnekoli dogme, izjemno pomembna. Namen ciklusov predavanj je, da ponudijo različne vsebine, ki so za osebnostni in družbeni razvoj temeljnega pomena.

Predavanja so združena v tri sklope:

1. Sklop je sestavljen iz treh ciklusov:

2. Sklop je sestavljen iz štirih ciklusov:

3. Sklop je sestavljen iz dveh ciklusov:

Vsi trije sklopi so zaključene celote. Tudi ciklusi so vsebinsko
zaokroženi, zato se lahko udeležite tudi posameznega ciklusa.

Predavanja bodo potekala v KUD Sredina na Vidovdanski 2 v Ljubljani.
Izobraževanje že tretje leto vodi: Davorin Peršič, univ. dipl. fil.

Cenik izobraževanja lahko najdete tukaj.

Prijave in dodatne informaciji na e-naslovu:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ali po telefonu: 040 466 409.

1. Sklop

1. Ciklus: Filozofski in kulturni razvoj v zgodovini 1 - Antika

V antični kulturi je prehod iz mitološke zavesti v miselno budnost izredno dramatičen. Umetnost dobesedno zacveti in zaznamuje evropsko identiteto do današnjih dni. Ob kiparstvu, arhitekturi, drami in poeziji, se razvije tudi filozofija, miselna umetnost, ki s Platonom in Aristotelom doseže izjemen kulturni vpliv. Grški bogovi se preobrazijo v pojme in antična družba pridobi pridih svobode, brez katere si ne moremo misliti sodobnega človeškega duha. Grško-rimska zgodovina ni Hollywoodska zbirka spektaklov, ampak kulturni korak, s katerim se izpolnjuje naš vsakdan. Kulturna zgodovina in filozofija, ki jo bomo spoznali iz primarnih virov v kontekstu celote, je primerna za začetnike in poznavalce.

Temeljna besedila, iz katerih bomo črpali:
- Heraklit, Fragmenti,
- Platon, Država,
- Aristoteles, Kategorije.

Termin: srede, 7. oktober – 25. november (8 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

2. Ciklus: Filozofski in kulturni razvoj v zgodovini 2 – Srednji vek

Krščanska religija, ki vstopa s svojim predhodnikom židovstvom v evropskega duha, izjemno zaznamuje čas našega štetja. Še posebej se to izrazi v srednjem veku, ko se med cesarstvom in papeštvom razvije mistični tok krščanske ezoterike. Poleg razvpitih zunanjih dogodkov je srednji vek zaznamovan z globoko religiozno notranjo izkušnjo. Spoznali bomo tako mistične tokove, ki so bili prisotni v trubadurski kulturi, v filozofski šoli Chartresa, pri nemških mistikih in renesančnih mojstrih, kot temeljne filozofe z Avguštinom in Akvinskim. V arhitekturi sta romanika in gotika osnovni umetniški izraz srednjega veka, ki pridobita v renesančni kulturi svoj epilog. Osebnosti, reprezentativna umetniška dela in osnovne zgodovinske obrati, ki so ta razburljiv čas viteških in meniških redov oblikovali, bodo izvor našega podajanja.

Temeljna besedila, iz katerih bomo črpali:
- Dionizij Areopagit, Nebeška hierarhija,
- Avguštin, Izpovedi,
- Mojster Eckhart, Pridige in traktati.

Termin: srede, 2. december – 3. februar (8 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

3. Ciklus: Filozofski in kulturni razvoj v zgodovini 3 – Novi vek

Z renesanso se odpre nov čas, nova epoha v človeškem duhovnem razvoju. Novoveški človek razvije inteligenco, ki prične obvladovati materialni svet in se oddaljevati od človeške notranjosti. Geografska odkritja in heliocentrični pogled na svet prineseta človeku veliko stopnjo neodvisnosti, ki se v družbi udejanja kot postopen prehod iz absolutizma v demokracijo. Racionalizem in empirizem, ki se razvijeta v filozofiji, kažeta na temeljno razdvojenost med človekom in svetom. Dvom, ki ga doživlja novoveški človek, ko odvrže religiozno zaupanje, je znanilec novega reda, ki ostaja kot nek korak prisoten v sodobnem času. Pridobljena neodvisnost ima svojo ceno, a tudi možnosti za celovit razvoj osebnosti v svobodni družbi. Zgodovina novega veka je zgodovina "izgube temeljev" in iskanja "nove celote". Ta pomemben korak, ki ga bomo spoznali v filozofiji, zgodovini in umetnosti med 15. in 19. stoletjem, je odločilen za razumevanje sodobnega človeka in razvoja prihodnosti.

Temeljna besedila, iz katerih bomo črpali:
- Giordano Bruno, O vzroku, počelu in enem,
- Rene Descartes, Razprava o metodi,
- Friedrich Schiller, O vzvišenem.

Termin: srede, 10. februar – 31. marec (8 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

 

2. Sklop

4. Ciklus: Darvinistična in goetheanistična evolucija

Znanost se v tem letu prav posebej posveča teoriji evolucije, ki jo je zastopal Darwin in se je razvila v darvinizem. Kljub vsemu le ozek krog ljudi to teorijo dobro pozna. Darvinizem bomo natančno predstavili in ga soočili z manj znano goetheanistično teorijo evolucije, ki ima svoj izvor pri Goetheju in je bila kasneje filozofsko razvita pri Steinerju. Poleg predstavite obeh teorij bomo spoznali tudi različne posledice obeh pogledov na človeški in naravi razvoj.

Termin: torki, 15. september – 27. oktober (7 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

5. Ciklus: Socialna filozofija

Družbene ureditve v zgodovini niso odraz naključnih dogodkov, ampak slika človeške zavesti. Družba starega Egipta ali stare Indije ni sodobna družba. Od njih se lahko učimo, a uvedba npr. kastnega sistema bi bila neprimeren korak. Z družbeno organizacijo, ki jo imamo, nismo povsem zadovoljni, vendar dobrih celovitih idej o tem, kako bi jo izboljšali, ni prav dosti. Pogledali si bomo nekaj pomembnih mislecev, ki s svojo teorijo o družbi, zaznamujejo naš čas: V ospredju bosta Adam Smith in Karl Marx, medtem ko pridejo v širši kontekst tudi ideje Platona, Campanelle, Machiavellija, Schillerja in Steinerja. Pri socialni filozofiji bomo prepoznavali osnovne smernice politike in gospodarstva.

Termin: torki, 10. november – 22. december (7 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

6. Ciklus: Reinkarnacija in usoda

Reinkarnacija je ideja, ki se v sodobnosti pojavlja predvsem zaradi poskusa, da bi lastno bivanje v zgodovinskem toku osmislili. Ideja, da se človek v zgodovini večkrat rodi, je zelo znana v azijskih kulturah, a je zanimivo, v kakšni obliki se reinkarnacija pojavi v Evropi. Da reinkarnacija za sodobnega človeka ne ostane le pozitivna ali negativna verska predpostavka, jo moramo miselno utemeljiti. S tem je močno povezano tudi vprašanje usode, ki se nam včasih zdi povsem določena, včasih izpolnjena s samimi naključji. Kako je mogoče smiselno domisliti reinkarnacijo in usodo, bomo videli v tem ciklusu.

Termin: torki, 12. januar – 23. februar (7 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

7. Ciklus: Spoznavna teorija Rudolfa Steinerja

Na osnovna vprašanja o tem, kaj je resnica, kaj ideja, kaj zaznava in kaj predstava, je mogoče zanesljivo odgovoriti. Vprašanje, kaj je mišljenje in kaj čutenje, bi si moral v nekem trenutku svojega življenja postaviti vsak, saj brez tega premisleka ni mogoče spoznati lastnega orodja spoznavanja. Vpogled v zavest, ki jo živimo vsak dan in nam omogoča budno delovanje, si lahko vzamemo kot predmet raziskave. Rudolf Steiner je v svoji spoznavni teoriji uspel to področje natančno raziskati in to podati v obliki filozofske knjige. Njegov prvenec "Spoznavna teorija goethejevskega pogleda na svet s posebnim ozirom na Schillerja" bo naše študijsko izhodišče.

Termin: torki, 9. marec – 20. april 2010 (7 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

 

3. sklop

8. Ciklus: Teozofija

Do nadčutnosti se sodobna znanost vede pokroviteljsko in tovrstne vsebine prepušča področju vere in čustvenega doživljanja. A poleg dogmatskega fantaziranja ali površinskega spekuliranja obstaja tudi duhovna znanost, ki poskuša razumeti duhovno kvaliteto bivanja. Eno izmed osnovnih besedil duhovne znanosti predstavlja knjiga Rudolfa Steinerja "Teozofija", kjer je opisan nadčutni svet in temeljni namen človeka. Knjiga z znanstveno metodo poda pogled na svet, ki prepozna človeka kot bitje telesa, duše in duha, a kjer duša in duh nista le miselni predpostavki, ampak neposredno nadčutno dejstvo. Spoznali bomo svetovni nazor, ki trdi, da obstaja nadčutni svet, ki ga sicer lahko neposredno doživimo, a je bistveno, da ga pred tem miselno spoznamo. Steiner s podajanjem nadčutne slike človeka in sveta omogoča študijskemu bralcu, da pridobi razumljive izvirne ideje o bistvenih stvareh bivanja. Če je njegov pogled upravičen ali ne, lahko sodimo šele potem, ko ga poznamo.

Termin: četrtki, 29. oktober – 17. december 2009 (8 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.

9. Ciklus: Skrivna znanost

Skrivna znanost ni več skrivna, ko postane javna. Svoj čas je bila skrivna, a ker je danes precej slabo poznana, jo še vedno lahko imenujemo skrivna. "Skrivno znanost v osnovi" je v obliki knjige izdal Rudolf Steiner. Osnovne ideje o nastanku človeka in sveta, ki izvirajo iz opisa nadčutnih svetov, na izviren način govorijo o ključnih vprašanjih nastanka in razvoja. Sam kozmološki nastanek je opisan kot razvoj duha, ki je na svojevrsten način vsebovan v pojavnosti našega zunanjega in notranjega sveta. Ker je vsebina vezana na določene miselne vpoglede, je ta ciklus mogoče obiskovati le po zaključenem 8. ciklusu (Teozofija).

Termin: pričetek v četrtek 22. aprila, v nadaljevanju torki, 27. april – 8. junij 2010 (8 predavanj),
od 19.00 do 21.30 z odmorom.


Na vrh strani